M&M

Že od prejšnje srede imam dopust. In temu primerno se obnašam! Ne vem za dan, niti datum, za uro pa mi je vseeno tudi kadar nimam dopusta. Kar pa ne pomeni, da se ne držim ure….sej veste….točno v službo in še bolj točno iz nje….pa če rečemo da se ob šestih dobimo, se jaz narišem deset minut prej…tolk o tem.

Med zadnjim polletnim in prvim naslednjim mesecem smo dočakali novo leto. Ne se smejat…a ni fajn sredi leta poleti imeti new year? Je.

Pa po parih letih je nečakinja praznovala rojstni dan doma. Ah, dolga zgodba, glavno da jaz vem zakaj se gre. Pa hello kitty pa te fore, sej veste kaj hočem rečt

Tehle prvih dopustniških devet je minilo kot bi psa v rit pehnu mignil. Mal sem, pa mal tja, pa še kakšen kofetek vmes. Z enako, če ne večjo hitrostjo, bo pihnilo mimo naslednjih štirinajst. Šmentano zgodbico poznate, če je kdo ne, naj klikne na odebeljen tekst Kakorkoli, nikoli še nisem bila tako hepi, če je kaj odpadlo, kot tokrat. Reees, majkemi. Potem pa še vsi tile avioni, ki cepajo dol kot muhe, ni glih fajn filing, ampak pomenbno je to, da čez par ur nastavimo garmina v glavi na relacijo Celje-Split-Hvar. Motorina sta otovorjena in zdaj boste tule imeli mir najmanj do druge polovice meseca.

p.s.:Obveščajte me, če kdo vmes rodi ali se mogoče celo poroči no in že vnaprej voščim vso srečo

p.s1: Nujno poslušajte zgornji komad!

p.s2: Če mi bo zneslo, pošljem kakšno na FB.

p.s3:nekaj fotkic iz sedemnajstega rojstnega dne spodaj

delček sedemnajstke :)

morsko vzdušje izpod rok njenega očeta

pa solatka dobraaaa izpod njenih rok

prispevek njenega bratranca (ff course, my son!)

pa dišeče iz njihovega vrta

teta se je pa igrala s tem učom...mali mi ga noče dat :p

-fajn bo spet prit domov. od tam, kjer se tišine stikajo. in kako je od tu do tam in nazaj potekalo, vam povem, ko pridem

Že pred pol leta je romal v opomnik tale dogodek. 170 km do Zeltwega je mačji kihec, parkirnine ni blo treba plačat, ker sem se naredila, da ga ne razumem, pa je fant kar zamahnil z roko in se nasmehnil, vstopnine ni bilo….

Mi je pa včeraj bilo prvič žal, da (še)nimam devetdesetke, ker bi z velikim veseljem snemala par stvari v zraku. Pa če ne že zaradi fotk……zvok je ta, ki ti dvigne kocine, tudi tiste pobrite

........

.........................

.....................

......................

...................

........................

...................

Pa še nekaj vmesnih spustov fotoaparata k tlom

hm no, kaj pa vem….ampak glede na omejenost pri opremi, bi rekla da so kr u redu sej, ko bom vlka, bom imela takega, kot un stric zgoraj

še kakšna se najde na Picasi.

Katera je bila še tule gospodarica? Prava pretepačica je celo postala frau “Lejdi” Na slikci je za trenutek mirovala ja, na slikci miruje skoz

malo miru

Ura je 19 in 50 minut, ko dvakrat pozvoni mobilček in ker nisem bila dovolj hitra, tudi neha. Pogledam kdo me to želi. Nepoznana številka. Preden ga odložim nazaj na mizo, pa uleti SMS. “Klicali smo vas iz TA Palma, bla bla bla, pokličite na številko …. Deset do osme pokličem in nihče se ne javi. Prvi preblisk in verjetno pravilen….potovanje po Bolgariji bo odpadlo…In če bo temu tako, v isti sekundi pokličem na najlepši otok na svetu, majkemi.

Evo, če se motim, dam jutri za pivo.

ps: pravijo, da je vse za nekaj dobro.

Nedelja po soboti, ki mi je pobrala vso voljo do potepanja, je bila kot nalašč za popoldanski izletič 20 km proč. Vsa ta leta vožnje v ali mimo Slovenskih Konjic so se končala šele zdaj. Z ogledom razvalin konjiškega Starega gradu. Par let nazaj so te razvaline, oz. stolpič, ki je obnovljen,  začeli ob novoletnih dneh ovijati v modre svetleče cevi in takole iz ceste, je bilo videt zelo romantično.

Zima je mimo, poletje je po koledarju tudi že tu. Iz vinorodnih gričev nasproti, se malo sramežljivo vidi tale grad. No, ostanki njega.

Po popitem kozarcu zares odličnega belega vina in ja, skodelici metinega čaja sva jo pičila gorte. metin čaj pijem ja. Najprej enkrat zalutala, potem pa v smeri Stolpnika našla pravo smer in cesto. Ups, če ne bi bila obuta v japanke, bi mogoče pa šla peš. to sicer ne verjamem. No, tam spodaj pod vznožjem gradu imajo dve hiški, par miz in klopi, nekaj gostov, ki so prišli samo do klopi na pivo, nekaj malčkov, ki so spuščali milne mehurčke in midva.

O samem gradu piše tukaj…

O gradu pa riše spodaj

..............

null

nekje spodaj

Seveda ni šlo kar tako mimo cvetočega in zelenega