Simfonija (za prijetno spanje)
Okno odprto na stežaj, dežni ropot po strehi, v žlebovih teče kot hudournik. Sliši se samo šumenje. Oči zaprem, takoj si lahko to šumenje prevedem v butanje valov ob skale. Počasi jenja, slišijo se črički, nekje vmes žabe, daleč pasji lajež, in zaspim.
Junakov pa že zdavnaj ni več.
junaki smo samo mi,…pa čeprav samo v sanjah
Super napisano! Ravno to sem včeraj razmišljala, ko sem se ulegla v posteljo
Dež in postelja je zakon!
se kar smejimo , ko spimo
Ja, tele simfonije bo že počasi dovolj, kaj praviš?
